Narava izobraževalnega merjenja: Narava izobraževalnega merjenja je naslednja:
(a) Izobraževalno merjenje je posredno in nepopolno.
(b) Izobraževalni ukrepi merijo reprezentativno vedenje količinske lastnosti.
(c) Enote, izmerjene z izobraževalnimi ukrepi, niso trajne.
(d) Enote izobraževalnih meritev se ne začnejo na skrajni ničli
(e) Izobraževalni ukrepi se uporabljajo kot sredstvo za ocenjevanje izobraževalnih shem. Rathi poučevanje poteka v posebne izobraževalne namene.
(f) Tako kot različni psihološki ukrepi tudi v izobraževalnih ukrepih ni mogoče zagotoviti popolne objektivnosti. Obseg izobraževalnega merjenja: Izobraževalno merjenje se nanaša na različne merilne procese, ki se uporabljajo za oceno uspeha ali neuspeha izobraževalnega procesa v najpreprostejšem smislu. To pomeni določiti, v kolikšni meri so bile izbrane vsebine in metode uspešni pri doseganju ciljev in ciljev določenega izobraževalnega procesa, področij, na katerih so prišlo postopek zagotavljanja sistematične analize vidikov, kot je mogoče. Glavni namen takšnih merilnih procesov je sistematično analizirati uspehe in neuspehe izbrane vsebine in metod za dosego ciljev določenega izobraževalnega procesa in olajšanje sprememb v izobraževalnem procesu, kot je potrebno. Izobraževalno merjenje je še posebej koristno pri razumevanju stopnje uspeha in neuspeha različnih študentov v procesu pridobivanja znanja.
S pojavom novih sprememb v svetu psihologije so se v izobraževalnem procesu počasi pojavljali novi merilni koncepti. Vendar so bile metode izpita, ki so bile uporabljene v izobraževanju pred štiridesetim stoletjem, zlasti v devetnajstem stoletju, polne pomanjkljivosti. Učitelji načrtujejo merjenje znanja, ki so ga pridobili študenti, in uporabijo predmete, za katere menijo, da so potrebni v sistemu testiranja. Učitelj presoja uspeh in neuspeh učencev po lastnih željah, okusih in muhah. Z drugimi besedami, učitelji se zanašajo na proces analize in merjenja znanja, ki so ga študenti pridobili s postopkom testiranja s pomočjo superkonvencionalnega procesa. Takšni testiranji sploh niso bili znanstveni. Zato ti niso mogli na načrtovani način izmeriti znanja, ki so ga študenti pridobili. Proces merjenja znanja študentov je bil napačen, saj so bili takšni testi nenačrtovani, nenaučni in subjektivni. V poznem devetnajstem stoletju, zlasti v zgodnjem dvajsetem stoletju, je vpliv znanosti postal dinamičen v vseh vidikih človeške misli. Kot rezultat tega je sodobna znanost vstopila v večino vej človeškega znanja. Hitrost uporabe neosebnih in znanstvenih metod in sistemov v vseh sistemih raziskovanja znanja se pospešuje. Postopoma je bil hitrost uporabe novih konceptov in metod merjenja v izobraževanju pospešeni in različni procesi testiranja so bili uporabljeni na različnih stopnjah in stopnjah izobraževanja. Language: Slovenian