Saminov izziv Indije

Okoli leta 1890 je Surontiko Samin iz vasi Randublung, gozdna vasica tikov, začel spraševati o državnem lastništvu gozda. Trdil je, da država ni ustvarila vetra, vode, zemlje in lesa, zato je ni mogla imeti v lasti. Kmalu se je razvilo razširjeno gibanje. Med tistimi, ki so ga pomagali organizirati, je bila Saminova zeta. Do leta 1907 je 3000 družin sledilo njegovim idejam. Nekateri saministi so protestirali tako, da so ležali na njihovi zemlji, ko so ga Nizozemci prišli pregledovati, drugi pa niso zavrnili plačila davkov ali glob ali opravljali delovne sile.

Vir g

Dirk Van Hogendorp, uradnik Združene vzhodne Indije v Colonial Java, je dejal:

‘Batavci! Bodite presenečeni! Slišite se z vprašanjem, kaj moram sporočiti. Naše flote so uničene, naša trgovina zamuja, naša navigacija bo uničila, ki jo kupujemo z neizmernimi zakladi, lesom in drugimi materiali za gradnjo ladij s severnih sil, na Javi pa puščamo bojevite in trgovske eskadrilje s svojimi koreninami v tleh. Da, gozdovi Jave imajo dovolj lesa, da v kratkem času zgradijo ugledno mornarico, poleg toliko trgovskih ladij, kot jih potrebujemo, kljub vsemu (rezanju) gozdovi Java raste neizčrpno pod dobro oskrbo in upravljanjem. “

Dirk Van Hogendorp, citirano v Peluso, Rich Forests, Revol People, 1992.   Language: Slovenian