Ustava pravi, da vlada nobeni osebi v Indiji ne zanika enakosti pred zakonom ali enako zaščito zakonov. To pomeni, da se zakoni uporabljajo na enak način za vse, ne glede na status osebe. Temu pravimo pravno državo. Pravna država je temelj katere koli = demokracije. To pomeni, da nobena oseba ni nad zakonom. Med političnim voditeljem, vladnim uradnikom in navadnim državljanom ne more biti nobenega razlikovanja.
Vsak državljan, od predsednika vlade do majhnega kmeta v oddaljeni vasi, je podvržen istim zakonom. Nobena oseba ne more zakonito zahtevati nobenega posebnega zdravljenja ali privilegiranja samo zato, ker je slučajno pomembna oseba. Na primer, pred nekaj leti se je nekdanji premier države soočal s sodno zadevo zaradi obtožb za varanje. Sodišče je končno izjavilo, da ni kriv. Toda dokler se je zadeva nadaljevala, je moral iti na sodišče, dati dokaze in vložiti dokumente, tako kot kateri koli drug državljan.
Ta osnovni položaj je v ustavi še razjasnjen tako, da določi nekatere posledice pravice do enakosti. Vlada ne sme diskriminirati nobenega državljana samo zaradi religije, rase, kasta, seksa ali kraja rojstva. Vsak državljan ima dostop do javnih mest, kot so trgovine, restavracije, hoteli in kino dvorane. Podobno ne bo omejitev glede uporabe vrtin, tankov, kopalnih ghatov, cest, igrišč in krajev javnih letovišč, ki jih vzdržuje vlada ali namenjena uporabi širše javnosti. To se lahko zdi zelo očitno, vendar je bilo treba te pravice vključiti v ustavo naše države, kjer tradicionalni kastni sistem ni dovolil ljudem iz nekaterih skupnosti za dostop do vseh javnih mest.
Enako načelo velja za javna delovna mesta. Vsi državljani imajo enakost možnosti v zadevah, ki se nanašajo na zaposlitev ali imenovanje za katero koli mesto v vladi. Noben državljan ne sme biti diskriminiran ali neupravičen za zaposlitev na zgoraj omenjenih razlogih. V 4. poglavju ste prebrali, da je indijska vlada zagotovila rezervacije za načrtovane kaste, načrtovana plemena in druge zaostale razrede. Različne vlade imajo različne sheme za dajanje prednost ženskam, revnim ali fizičnim oviram v nekakšnih delovnih mestih. Ali so to zadržke proti pravici do enakosti? Niso. Kajti enakost ne pomeni, da bi vsem omogočili enako obravnavo, ne glede na to, kaj potrebujejo. Enakost pomeni dati vsem enaki možnosti, da dosežejo vse, kar je sposobno. Včasih je treba nekomu dati posebno obravnavo, da bi zagotovili enake možnosti. To počnejo rezervacije za delo. Samo zato, da to pojasni. Ustava pravi, da tovrstni pridržki niso kršitev pravice do enakosti.
Načelo nediskriminacije sega tudi v družbeno življenje. Ustava omenja eno skrajno obliko socialne diskriminacije, prakso nedotakljivosti in jasno usmerja vlado, naj ji preneha. Praksa nedotakljivosti je bila prepovedana v kakršni koli obliki. Neprivojnost tukaj ne pomeni samo zavrnitve dotika ljudi, ki pripadajo določenim kastom. Nanaša se na vsako prepričanje ali družbeno prakso, ki ljudi gleda zaradi rojstva z določenimi kastnimi nalepkami. Takšna praksa jim zanika interakcijo z drugimi ali dostop do javnih mest kot enakovrednih državljanov. Tako je ustava nedotakljiva kaznovalna kazniva dejanja.
Language: Slovenian