V tem poglavju smo upoštevali. pomen demokracije v omejenem in opisnem smislu. Demokracijo smo razumeli kot obliko vlade. Ta način opredelitve demokracije nam pomaga prepoznati jasen nabor minimalnih lastnosti, ki jih mora imeti demokracija. Najpogostejša oblika demokracije je v našem času, je reprezentativna demokracija. O tem ste že prebrali v prejšnjih razredih. V državah, ki jim pravimo demokracija, vsi ljudje ne vladajo. Večina lahko v imenu vseh ljudi sprejema odločitve. Tudi večina ne vlada neposredno. Večina ljudi vlada
prek njihovih izvoljenih predstavnikov. To postane potrebno, ker:
• Sodobne demokracije vključujejo tako veliko število ljudi, da je fizično nemogoče, da bi sedeli skupaj in sprejeli kolektivno odločitev.
• Tudi če bi lahko, državljan nima časa, želje ali veščin, da bi sodeloval pri vseh odločitvah.
To nam daje jasno, a minimalno razumevanje demokracije. Ta jasnost nam pomaga razlikovati demokracije od nedemokracij. Vendar nam ne omogoča razlikovanja med demokracijo in dobro demokracijo. Ne dovoljuje nam, da vidimo delovanje demokracije zunaj vlade. Za to se moramo obrniti na širše pomene demokracije.
Včasih uporabljamo demokracijo za organizacije, ki niso vlada. Preberite te izjave:
• “Smo zelo demokratična družina. Kadar koli je treba sprejeti odločitev, vsi sedimo in pridemo do soglasja. Moje mnenje je pomembno toliko kot očeta.”
• “Ne maram učiteljev, ki učencem ne dovoljujejo, da bi govorili in postavljali vprašanja v razredu. Rad bi imel učitelje z demokratičnim temperamentom.”
• “En vodja in njegovi družinski člani se odločijo za vse v tej stranki. Kako lahko govorijo o demokraciji?”
Ti načini uporabe besede demokracija segajo v osnovni občutek metode sprejemanja odločitev. Demokratična odločitev. Vključuje posvetovanje in privolitev vseh, ki jih ta odločitev prizadene. Tisti, ki niso močni, imajo enako, če sprejmejo odločitev kot tisti, ki so močni. To lahko velja za vlado ali družino ali katero koli drugo organizacijo. Tako je demokracija tudi načelo, ki ga je mogoče uporabiti za katero koli življenjsko sfero.
Včasih uporabimo besedo. Demokracija, da ne opisuje nobene obstoječe vlade, ampak da bi postavila idealen standard, ki si ga morajo vse demokracije usmeriti:
• “Prava demokracija bo v to državo prišla šele, ko nihče ne bo lačen v posteljo.”
• “V demokraciji mora imeti vsak državljan sposoben imeti enako vlogo pri odločanju. Za to ne potrebujete le enake pravice glasovanja. Vsak državljan mora imeti enake informacije, osnovno izobrazbo, enake vire in veliko zavezanosti.”
Če te ideale jemljemo resno, potem nobena država na svetu ni demokracija. Kljub temu nas razumevanje demokracije kot ideala spominja, zakaj cenimo demokracijo. Omogoča nam, da presodimo obstoječo demokracijo in ugotovimo njene pomanjkljivosti. Pomaga nam razlikovati med minimalno demokracijo in dobro demokracijo.
V tej knjigi se ne ukvarjamo veliko s tem razširjenim pojmom demokracije. Naš poudarek tukaj je z nekaterimi temeljnimi institucionalnimi značilnostmi demokracije kot oblike vlade. = Prihodnje leto boste prebrali več o demokratični družbi in načinih = ocenjevanje naše demokracije. Na tej stopnji moramo samo opozoriti, da lahko demokracija velja za številne življenjske sfere in da lahko demokracija ima različne oblike. Obstajajo različni načini sprejemanja odločitev na demokratičen način, če je sprejeti osnovno načelo posvetovanja. Najpogostejša oblika demokracije v današnjem svetu je vladanje po izvoljenih predstavnikih ljudi. Več o tem bomo prebrali v 3. poglavju, če pa je skupnost majhna, lahko obstajajo drugi načini sprejemanja demokratičnih odločitev. Vsi ljudje lahko sedijo skupaj in sprejemajo odločitve neposredno. Tako bi moral gram sabha delati v vasi. Si lahko omislite kakšne druge demokratične načine odločanja?
To pomeni tudi, da nobena država ni popolna demokracija. Značilnosti demokracije, o katerih smo govorili v tem poglavju, zagotavljajo le minimalne pogoje demokracije. To ne pomeni idealne demokracije. Vsaka demokracija mora poskušati uresničiti ideale demokratičnega odločanja. Tega ni mogoče doseči enkrat za vselej. To zahteva nenehno prizadevanje za varčevanje in krepitev demokratičnih oblik odločanja. To, kar počnemo kot državljani, lahko spremeni, da bo naša država bolj ali manj demokratična. To je moč in
Šibkost demokracije: Usoda države ni odvisna samo od tega, kaj počnejo vladarji, ampak predvsem od tega, kar počnemo kot državljani.
To je tisto, kar je ugledno demokracija od drugih vlad. Druge oblike vlade, kot so monarhija, diktatura ali enopartijsko pravilo, ne zahtevajo, da vsi državljani sodelujejo v politiki. Pravzaprav bi večina nedemokratičnih vlad želela državljanov, da ne sodelujejo v politiki. Toda demokracija je odvisna od aktivne politične udeležbe vseh državljanov. Zato se mora študija demokracije osredotočiti na demokratično politiko.
Language: Slovenian
A